FE'ILOAKI 'A 'AISAKE MO LEPEKA
Veesi Lauloto: Saame 37:5
"Tekaki kia Sihova ho ‘alunga´; ‘Io, falala ki Ai, pea te Ne fai ‘e Ia´."
Semisi 24:61-66
"61Pea tutu‘u ‘a Lepeka mo hono kau fefine, pea nau heka kāmeli ‘o muimui ki he tangata; pea ‘ave ‘e he tamaio‘eiki ‘a Lepeka, ‘o ne fononga. 62Pea tā na‘e ha‘u ‘a ‘Aisake mei he‘ene ‘alu ki Pea-lehai-lo‘ai; he na‘a ne nofo ‘i he feitu‘u ko Tonga. 63Pea ‘alu ‘a ‘Aisake ke fai ‘ene lotu ‘i he ngoue ‘i he‘ene efiafi hifo: pea ne tāngaki hake ‘o ne vakai, tā ‘oku ha‘u ha fononga kāmeli. 64Pea tāngaki hake foki ‘a Lepeka, ‘o ne ‘ilo ‘a ‘Aisake; pea ne hopo ki lalo mei he kāmeli. 65Pea ne pehē ki he tamaio‘eiki, Ko hai ‘a e tangata ko ‘ena ‘oku laka mai ‘i he ngoue ke fakafetaulaki mai kiate kitautolu? Pea pehē ‘e he tamaio‘eiki, Ko ‘eku ‘eiki ia. Pea to‘o ‘e he fefine hono pūlou, ‘o ‘ai. 66Pea fakamatala ‘e he tamaio‘eiki kia ‘Aisake ‘a e ngaahi me‘a kotoa pē kuo ne fai."
Na‘e tali loto fiefia pē ‘e Lepeka ke ‘alu mo ‘Eliesa ki Kēnani ke hoko ko e uaifi ‘o ‘Aisake´. Pea nau tāpuakiʻi ʻa Lepeka, pea toki tuʻu leva ʻa Lepeka mo ‘ene kau fefine´ ‘o nau heka kāmeli ʻo muimui atu ‘ia ‘Eliesa, ʻo nau fononga atu leva ki Kēnani. Pea tā naʻe haʻu ʻa Aisake mei heʻene ʻalu ki Pea-lehai-loʻai´ ke fai ʻene lotu ʻi he ngoue´,mo ‘ene vakai atu, tā ʻoku haʻu ha fononga kāmeli. Taimi tatau ne to e sio hake foki mo Lepeka, ʻo ne ʻilo ʻa Aisake. Ne hopo ‘a Lepeka ki lalo mei he kāmeli´, ‘o ne fehu‘i atu kia ‘Eliesa, Ko hai ʻa e tangata ko ena ʻoku laka mai ʻi he ngoue´ ke fakafetaulaki mai kiate kitautolu´? Pea pehē atu ‘e ‘Eliesa, Ko ‘Aisake ia, ko e foha ‘o ‘eku ʻeiki´. Pea toʻo ʻe he fefine´ hono pūlou´, ʻo ʻai, ko ‘ene faka‘apa‘apa kia ‘Aisake. Pea fakamatala ʻe he tamaioʻeiki´ kia Aisake ʻa e ngaahi meʻa kotoa pē kuo ne fai´. Ne mali leva ‘a ‘Aisake mo Lepeka, pea na‘e tāpuaki‘i kinaua ‘e he ‘Otua´, he na‘a na tukulolo mo fou he palani ‘a e ‘Otua´ ma‘a kinaua´.
Na‘e tali loto fiefia pē ‘e Lepeka ke ‘alu mo ‘Eliesa ki Kēnani ke hoko ko e uaifi ‘o ‘Aisake´. Pea nau tāpuakiʻi ʻa Lepeka, pea toki tuʻu leva ʻa Lepeka mo ‘ene kau fefine´ ‘o nau heka kāmeli ʻo muimui atu ‘ia ‘Eliesa, ʻo nau fononga atu leva ki Kēnani. Pea tā naʻe haʻu ʻa Aisake mei heʻene ʻalu ki Pea-lehai-loʻai´ ke fai ʻene lotu ʻi he ngoue´,mo ‘ene vakai atu, tā ʻoku haʻu ha fononga kāmeli. Taimi tatau ne to e sio hake foki mo Lepeka, ʻo ne ʻilo ʻa Aisake. Ne hopo ‘a Lepeka ki lalo mei he kāmeli´, ‘o ne fehu‘i atu kia ‘Eliesa, Ko hai ʻa e tangata ko ena ʻoku laka mai ʻi he ngoue´ ke fakafetaulaki mai kiate kitautolu´? Pea pehē atu ‘e ‘Eliesa, Ko ‘Aisake ia, ko e foha ‘o ‘eku ʻeiki´. Pea toʻo ʻe he fefine´ hono pūlou´, ʻo ʻai, ko ‘ene faka‘apa‘apa kia ‘Aisake. Pea fakamatala ʻe he tamaioʻeiki´ kia Aisake ʻa e ngaahi meʻa kotoa pē kuo ne fai´. Ne mali leva ‘a ‘Aisake mo Lepeka, pea na‘e tāpuaki‘i kinaua ‘e he ‘Otua´, he na‘a na tukulolo mo fou he palani ‘a e ‘Otua´ ma‘a kinaua´.
Lotu: Lotu ‘o fakamālō ki he ‘Otua´ koe’uhi´ ko e ngaahi lelei kotoa pē mo e ngaahi tāpuaki kuo Ne ‘oatu ma’au mo ho fāmili´.
No comments:
Post a Comment